Je post nekaj naravnega? Ja, ker se postimo vsak dan!

“Gospa, ali želite, da sem iskren z vami ali želite, da sem prijazen?”, je zadnjič vprašal eden od predavateljev… To isto se tudi jaz sprašujem, ko se pogovorjam z različnimi ljudmi, a običajno tega ne izrečem na glas… Posebej še, ko me nekdo, ki se še nikoli ni postil, prepričuje ali sprašuje, pa ali je post res nekaj naravnega in neškodljivega?
Tako da če me vprašate:
JE POST NEKAJ NARAVNEGA? JA, KER SE postimo vsak dan…
Ne verjamete? Nekaj dokazov za moje trditve:
Post med spanjem:
Ne da bi vedeli se skoraj vsi postimo. Ponoči, ko smo v fazi spanca, smo praviloma vsaj 8 ur brez hrane. Skoraj vsi sem napisal, ker se tu in tam kdo ponoči zbuja in prazni hladilnik. To je že kratek 8 urni post, ki ga lahko podaljšamo npr. na 16 ur. Vsak ura, ko je organizem osvobojen procesiranja hrane, šteje. Znano je, da nemoten spanec nujno rabimo. Takrat poteka regeneracija in intenzivno razstrupljanje organizma. Obremenjevanje organizma s prebavljanjem v nočnem času res ni blagodejno za naše zdravje.
Post med boleznijo:
Pri živalih, npr. psih, mačkah lahko opazimo, da ko zbolijo, se zavlečejo v nek kot in zavračajo hrano. Tudi majhni otroci imajo ob bolezni podobno reakcijo. Iz tega lahko sklepamo, da je postenje del naravnega procesa samozdravljenja. Narava nas je tako ustvarila. Odrasli smo pogosto ta refleks izgubili. Prepričujemo se, da je treba veliko jesti, da bomo prej zdravi, čeprav nam takrat pravzaprav jesti ne paše ravno veliko.
Post in verstva:
Zanimivo, da vsa večja verstva poznajo pojem posta. V originalnem smislu to pomeni odrekanje trdni hrani določen čas. Sedaj pri marsikateri tradiciji od tega ni ostalo veliko, kljub temu pa je pojem posta močno zakoreninjen. Ljudje so ugotovili, da med postom postane tudi glava jasnejša, postanemo bolj ponotranjeni, bolj sposobni občutiti subtilno dogajanje v našem bitju.
Post v pradavnini:
Naši predniki so poznali post že v pradavnini. Dostop do hrane ni bil tako samoumeven, kot je to primer danes. Post tedaj sicer ni bil planiran, ampak prisilen. Obdobja obilja hrane so se izmenjevala z obdobji pomanjkanja. Nič jesti nekaj dni je bilo nekaj pričakovanega, običajnega. Naše telo je evolucijsko prilagojeno na obdobja brez hrane.
Iz zgornjih navedb lahko razberemo, da smo opremljeni za obdobja brez hrane, saj je bila ta sposobnost ključna za preživetje naših prednikov. In ne samo, da smo dobro opremljeni za biti brez hrane. Naš organizem to pravzaprav zahteva, nujno mu je dati občasne premore od hrane (npr. med spanjem, med boleznijo) za nemoteno regeneracijo organizma. Tisočletja poznana tradicija planiranega postenja v svetovnih religijah kaže, da je v tej praksi skrbi zase nekaj več. Skratka, odgovor na zgornje vprašanje je jasen: postiti se je naravno.
Naslednjič: Bi želeli živeti 100 in več let polni energije in zdravja?
2018-06-18T17:45:13+00:00