Kaj nas najbolj ovira pri razvoju?

Ste se že kdaj spraševali, kaj nas najbolj ovira pri našem razvoju? Zadnjič sva se spomnila na zgodbico o znanem zen mojstru in profesorju iz univerze, ki ga je zanimal zen. Ko je profesor prišel, mu je zen mojster postregel s čajem. Zen mojster je začel nalivati čaj v skodelico in je nalival še tudi potem, ko je bila skodelica polna. Ko je profesor videl, kako čaj teče preko roba skodelice, se ni mogel več zadržati in je vzkliknil: “Saj je že polna! V skodelico ne bo šlo nič več!”

“Enako kot ta skodelica”, je rekel zen mojster, “ste tudi vi polni lastnih mnenj in domnev. Le kako bi vam pokazal zen, če svoje skodelice prej ne izpraznite?”

Zgodbica naju je spomnila na to, kako je pomembno, da ohranjamo držo nevednosti in radovednosti na vseh področjih našega življenja. Kako pomembno je, da smo odprti, ker sicer nova znanja ne morejo priti do nas.

Veliko ljudi prebira mnoge stvari glede zdravega žviljenjskega sloga in ve že zelo veliko o prehrani, gibanju, stresu, postenju itd. in hkrati tudi mislijo, da že veliko vedo in se zato pogosto zaprejo za nova znanja. Njihove skodelice so polne. Nič več ni možno naliti vanje.

A dokler še ne živimo popolnoma zdravo, srečno, bogato, zadovoljno, potem očitno še ne vemo in ne znamo vsega… Zato je največja nevarnost za naš razvoj naša misel, da to pa mi že vemo, da to že obvladamo. A če nekaj teoretično vemo, še ni nujno, da tudi to znanje uporabljamo v praksi.

Zato odprimo oči, ušesa in roke za sporočila ljudi, živali in narave. Od vseh se lahko učimo. Zato živela radovednost, odprtost, učenje, živela nova znanja, živele nove izkušnje …

2018-12-28T14:44:19+00:00